Sporočilo

Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo te spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

Odnos do zdravja – primerjava držav v regiji

Podjetje VALICON v okviru svojih raziskav že več let izvaja tudi raziskavo PGM, katere del so tudi različni opisi prebivalstva. Anketa se dvakrat letno izvaja med prebivalci starimi med 15 in 65 let na skupnem numerusu v obsegu okrog 9000 anketirancev v državah na področju bivše Jugoslavije. Iz vprašalnika smo izbrali nekaj najzanimivejših vprašanj, ki se nanašajo na zdravje.


Podjetje VALICON v okviru svojih raziskav že več let izvaja tudi raziskavo PGM, katere del so tudi različni opisi prebivalstva. Anketa se dvakrat letno izvaja med prebivalci starimi med 15 in 65 let na skupnem numerusu v obsegu okrog 9000 anketirancev v državah na področju bivše Jugoslavije. Iz vprašalnika smo izbrali nekaj najzanimivejših vprašanj, ki se nanašajo na zdravje.

Najprej nas je zanimalo kakšen je odnos do zdravja kot vrednote, v primerjavi med republikami bivše Jugoslavije.

V Sloveniji je nekaj manj kot 60% anketirancev navedlo zdravje kot eno izmed pomembnejših vrednot. V primerjavi z ostalimi državami smo Slovenci in Srbi nekoliko bolj zdravstveno ozaveščeni.

Naslednji del se nanaša na odnos do zdrave prehrane. Zdrava prehrana se zdi pomembna okoli 14% Slovencev. V primerjavi z ostalimi republikami bivše države se Slovenija skupaj s Hrvaško nahaja na prvem mestu. V tem pogledu sta se najnižje uvrstili BiH in Makedonija, kjer se pomembnosti zdrave prehrane zaveda 13,6% anketiranih. Vseeno pa so razlike med državami v tem pogledu zelo majhne saj se v vseh državah tisti, ki se zavedajo zdrave prehrane gibljejo v razponu 0,5%.

Zadnja izmed opisanih statistik se nanaša na kajenje. Pridobljeni podatki prikazujejo delež anketirancev, ki kadijo. V tem pogledu se Slovenija uvršča daleč na prvo mesto z najmanjšim deležem kadilcev, saj v Sloveniji po pridobljenih podatkih kadi nekaj manj kot četrtina anketirancev. Največji delež kadilcev v primerjanih državah je v BiH, kjer kadi nekaj več kot 39% vseh anketirancev in v Srbiji kjer kadi 38,9% ljudi.

Natančnejše analize kajenja v Sloveniji kažejo razlike med različnimi demografskimi skupinami glede kajenja. Pogosteje kadijo mladi 18-25 let in 42.50 let  (v obeh starostnih skupinah je 30% kadilcev), urbano prebivalstvo (28%). Najnižje stopnje kajenja s med starejšimi od 50 let (18%) in univerzitetno izobraženimi (19%). Zanimivo je da glede kajenja ni razlik med moškimi in ženskami, saj obe skupini kadita v enaki meri.

Osebni profil

Hitra anketa

Kako pogosto kupujete CD plošče?